Archive for Performances 2017

Stanzia Grande – 30th of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

Stanzia za katalogDamir Zlatar Frey: Stanzia Grande

Kada na obiteljskoj svečanosti u vrtu obiteljske vile nestane djevojčica Francesca, odmotava se fantastična bajka o Trstu i Istri od prve polovine 19. stoljeća do danas… Oživljava moćno doba jedrenjaka, vremena uzgoja dudova svilca, vrijeme kada je Trst bio najveća i najvažnija mediteranska luka, vrijeme kada su se u Istri gradile stancije. Na vrhu Savudrijskog zaljeva nalazi se veličanstvena Stanzia Grande. Vila je sagrađena iz ljubavnog gnijezda, ali je stiže prokletstvo koje je u nju utkano. Priča o ljubavi Francesce Fabris Pallato i moreplovca Maria Morpurga de Nilme čini ljubavni trokut sa zaljubljenim anđelom koji postaje demon i plete svoje moćne mreže oko Francesce i njezine obitelji.

Glume: Branka Cvitković, Franjo Kuhar, Maja Katić, Nedim Prohić, Zlatko Ožbolt, Asja Jovanović, Beti Lučić, Jelena Miholjević
Redatelj: Dejan Šorak
Ton majstor: Marija Pečnik Kvesić
Glazbeni urednik: Maro Market
Dramatizacija: Siniša Matasović
Urednica: Maja Gregl

Više informacija: hrtprikazuje.hrt.hr i www.fraktura.hr

“(Slučajni)” Perverznjak – 29th of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

slučajni perverznjakAutor: Andrew Goffman
Režija: Goran Grgić
Tekst preveo i dramatizirao: Borivoj Radaković
Igra: Vladimir Andrić

Glasove posudili: Tarik Filipović, Selena Andrić, Danijela Cvitanović i Jelena Sadrić

Kostimi: Zdenka Lacina
Scenografija i plakat: Dubravko Matakovć
Inspicijent: Zorko Bagić
Sufler i rekviziter: Bruno Vendling
Šef scene i tehnike: Boris Suhovski
Svjetlo i ton: Dražen Bulat
Izrada scenografije: Bogdan Pjevac

“(Slučajni) Perverznjak”, monodrama nastala po tekstu američkog autora Andrewa Goffmana, čiju režiju potpisuje Goran Grgić, a izvodi Vladimir Andrić, duhovita je životna priča o seksualnom sazrijevanju koja oduševljava publiku diljem svijeta.

Vrlo zabavan tekst govori o ozbiljnim stranama naizgled bezazlene priče o ovisnosti o pornografskim filmovima. To je jednako tako priča o odrastanju, upoznavanju seksualnosti i uklapanju u „normalan“ život, raznovrsniji od ovisničke utopije. Uz dobru dozu lascivnosti i još više humora, PERVERZNJAK dira svačiju uspomenu, pa tako nudi način na koji porok ostaje po strani od glavne matice vlastita života. Tek po strani – koliko god se borili, porok, odnosno ovisnost, ostaje. Andrew Goffman je ovu monodramu napisao 2005. godine, a svjetsku premijeru imala je na Times Squareu u New Yorku. Trenutno se predstava izvodi u 14 zemalja, na 4 kontinenta.

NE PREPORUČA SE OSOBAMA MLAĐIM OD 15 GODINA.

Više informacija: www.kazaliste-vinkovci.hr

Grenke solze Petre von Kant – 28th of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

151121 Grenke solze Petre von Kant_foto.miha.fras.524, malaRainer Werner Fassbinder
Grenke solze Petre von Kant
Die Bitteren Traenen der Petra von Kant
Igra čustvenih manipulacij

Režiser: Arthur Nauzyciel
Scenograf: Riccardo Hernandez
Oblikovalec svetlobe: Scott Zielinski
Kostumograf: Gaspard Yurkievich
Oblikovalec zvoka: Beno Gec
Oblikovalec maske: Empera
Lektorica: Laura Brataševec
Asistent režiserja: Juš A. Zidar
Asistent scenografa: Tine Tribušon

Igrajo
Petra von Kant: Helena Peršuh
Valerija von Kant, njena mati: Milena Zupančič
Gabrijela von Kant, njena hči: Urška Taufer
Sidonija von Grasenabb, njena prijateljica: Medea Novak
Karin Thimm, njena ljubezen: Arna Hadžialjević
Marlena, njena uslužbenka: Vesna Vončina

V središču igre Grenke solze Petre von Kant je postavljena samozavestna modna oblikovalka Petra von Kant, ki živi s svojo pomočnico in služabnico Marlene. Ta brez besed izpolnjuje ukaze ter prenaša vse njene muhe in nesramnosti. Ko se Petra zaljubi v očarljivo Karin, se ta nemudoma znajde na vrhu hierarhično urejene trojke. Petra hoče Karin samo zase, Karin pa hoče premožno Petro izkoristiti.

Rainer Werner Fassbinder, samooklicani »enfant terrible« nemške kinematografije, je bil eden redkih režiserjev, ki se je pogosto znašel na prvih straneh tabloidov. V 15 letih je posnel več kot 40 filmov (mnogi so postali klasika, med njimi Trgovec s štirimi letnimi časi, Grenke solze Petre von Kant, Vsi drugi se imenujejo Ali, Zakon Marije Braun in monumentalni film Berlin Alexanderplatz, posnet po Döblinovem romanu) ter napisal več dram in televizijskih iger. V svojih delih je skušal razkrinkati dvoličnost nemške meščanske družbe, iz katere se je – tudi zaradi svoje istospolne usmerjenosti – vedno počutil izključenega. Obkladali so ga z oznakami mizoginije, izdajalstva in antisemitizma, igro Grenke solze Petre von Kant pa so kritiki ožigosali za homofobno in sovražno do žensk.

Više informacija: www.sng-ng.si

Djevojačka večer – 27th of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

djevojačka večerDave Simpson prema zamisli Paula Farraha
naslov izvornika Girls` night out (Cure imaju izlazak)

REDATELJICA,
SCENOGRAFKINJA,
KOSTIMOGRAFKINJA
I IZBOR GLAZBE: Violeta TOMIĆ
KOREOGRAF: Miha LAMPIČ
OBLIKOVATELJ SVJETLA: Dario DRUŽETA
IZVRŠNI SCENOGRAF: Goran ŠAPONJA
IZVRŠNA KOSTIMOGRAFKINJA: Desanka JANKOVIĆ

Likovi:
MUŠKARCI :
TONI – Valter Roša
ROBI – Marko Braić
DARIO – Rade Radolović
FILIP – Luka Mihovilović

ŽENE:
TETA IVA – Violeta Tomić / Nataša KLIČKOVIĆ
NIKOLINA – Mia Krajcar
SARA – Lana Gojak
JANA – Helena Minić Matanić
Lara Živolić

Sve donedavna žena je bila jedini objekt požude u javnim kućama i striptiz barovima! Suvremenost i emancipacija, a naročito kriza i nezaposlenost, donose situaciju, kad su i mnogi muškarci prisiljeni prodavati vlastito tijelo na različite načine.

Djevojačka večer je pradavni ritual koji simbolično predstavlja prijelaz iz djevojačkog u zrelo, odgovornije razdoblje žene i majke. To samo naizgled neproblematično pretvaranje, u stvarnosti je prožeto svojevrsnom dozom zavjere. Na Djevojačkoj večeri sve se žene, majke, bake, sestre, prijateljice… ponovno pretvore u lude, mlade djevojke koje čeznu za svačim i žele si priuštiti mnogo više od uobičajenog, ali uglavnom ne prelaze granice dozvoljenoga, društvu podobnog ponašanja. Uostalom, koga si mogu uopće priuštiti osim sebe samih i svojih muškaraca, onih, koji istovremeno luduju na sličnom obredu, na momačkoj večeri!

Međutim, kad se u ushićenje preobrazbe uključi alkohol, kad se zabava rasplamsa i zaključuje u noćnom klubu s muškim striptizom, onda se granice opasno pomiču! Ali, ako su svi sudionici međusobno povezani u veliku obitelj i ako se sve događa u okviru komične melodrame s mnoštvom duhovitih koreografija, šaljivih zapleta, iznenadnih raspleta i neočekivanih obrata, tada je moguć samo sretan kraj! U tom slučaju, prava kazališna zabava ne može izostati!

Više informacija: www.ink.hr

Helverjeva noč – 26th of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

Ingmar Villqist
HELVERJEVA NOČ

Režija: Alen Jelen
Dramaturginja: Marinka Poštrak
Scenografinja: Urša Loboda
Kostumografinja: Belinda Radulovič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Bojan Hudernik
Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Igrajo
On: Blaž Setnikar
Ona: Darja Reichman

Besedilo sodobnega poljskega dramatika zelo iskreno, intimno in pretresljivo govori o eksistencialnih in esencialnih tesnobah sodobnega človeka. Prav zaradi tega je uprizoritev v koprodukciji s ŠKUC gledališčem še kako primerna, upravičena in povsem v skladu s konceptualno usmeritvijo obeh gledališč. Gre za psihološko izjemno pretanjeno in aktualno dramsko zgodbo, ki prikazuje Nemčijo med razcvetom nacizma in se odvija v siromašni mestni četrti, v kateri je prav vse vzrok ali posledica nasilja.

Helverjeva noč je drama o nenavadnem paru, umsko zaostalem mladeniču Helverju in njegovi resignirani rejnici Karli, ki živita v majhnem prostoru, v mraku, revščini, osamljenosti, obkrožena s fanatičnim nacizmom, ki z ulic vdira tudi v njun dom. Ideologija zla, ki z vso brutalnostjo vdre v intimni svet in zapleteni odnos med Helverjem in Karlo.

Drama poljskega pisatelja Jarosława Świerszcza, znanega pod psevdonimom Ingmar Villqist, je metafizična refleksija jeze in skrajnega obupa ter nemoči ob zmeraj hujši in neizbežni grožnji nacizma.

Sve što sam prešutjela – 25th of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

FB_IMG_1496403694227 Priča o Njoj – ženi, umjetnici, poduzetnici, majci, sestri – koja priča svoj život na sceni kroz oči osobe „izvan scene“. Pričajući o svojoj prošlosti i svom životu, Mia se dotiče svih aktualnosti koje muče svakoga od nas, a publika se može poistovjetiti po raznim temama današnjice s glavnom junakinjom.

Riječ je o istinski zrelom glumačkom ostvarenju sjajne glumice s tridesetogodišnjom karijerom. Tekst je napisala sama Mia Begović, a uz pomoć kolegice, također vrsne glumice, Anite Matić Delić, dogodila se sjajna monodrama Sve što sam prešutjela. Samoironična, beskrajno duhovita, optimistična unatoč i usprkos svemu, Mia gledatelje vodi kroz svoj život, podastire im svoje uspone i padove, svoje uspjehe i neuspjehe, ljubavi, rastanke i gubitke, ali i najveće životne i profesionalne radosti. Glumica s publikom dijeli ogoljen život. I kad je u trenirci, umorna i iscrpljena i kad je dotjerana i glamurozna, Mia Begović je jednostavno samosvjesna, čvrsta, prekrasna žena, majka, sestra, prijateljica… Jedna od mnogih koje će se u ovoj monodrami prepoznati.

Predstava je namijenjena prvenstveno publici u Republici Hrvatskoj (cca 30 predstava tijekom 2017.g), ali planiramo i gostovanja u kazalištima BiH (Matica iseljenika Hrvatske iz Mostara), Srbiji, Crnoj Gori, zapadnoj EU, Americi, Kanadi, Australiji i Novom Zelandu i svim zemljama svijeta gdje žive naši iseljenici. Plan je održati 5 predstava svaki mjesec.

Dio prihoda od prodanih ulaznica namijenjen je Udruzi Europa Donna Hrvatska, za borbu protiv raka dojke u žena.

Rose Bernd – 24th of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

Gerhart Hauptmann
Rose Bernd

Režiserka: Mateja Koležnik
Dramaturginja: Nika Leskovšek
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Alan Hranitelj
Glasbeni opremljevalec in korepetitor: Simon Dvoršak
Koreografinja: Magdalena Reiter
Lektor: Jože Volk

Igralci
Bernd: Bojan Umek, Branko Završan
Rose Bernd: Liza Marija Grašič
Christoph Flamm: Andrej Murenc
La signora Flamm: Pia Zemljič, Lučka Počkaj
Arthur Streckmann: Igor Žužek
August Keil: Aljoša Koltak
Martin: David Čeh

Delavci pri Flammu: Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Igor Sancin, Damjan M. Trbovc

Nemški pisatelj in dramatik Gerhart Hauptmann (1862–1946) velja za najpomembnejšega ustvarjalca nemškega naturalizma. Že v šoli se je soočil s strogostjo profesorjev in njihovim razlikovanjem med višjim (plemiškim) ter socialno nižjim slojem učencev. Odpor do šole in pogoste bolezni so pripomogli k temu, da je moral ponavljati prvi letnik. Kmalu je zbolel za pljučnico, ki ga je spremljala vse življenje. Študiral je kiparstvo, filozofijo in zgodovino književnosti ter risarstvo. Bolj kot študiju pa se je posvečal gledališču. V Berlinu je stopil v stik z naturalističnim knjižnim društvom Durch, katerega člana sta bila tudi Karl Bleibtreu (soustanovitelj berlinskega gledališča Deutsche Bühne) in Wilhelm Bölsche (urednik naturalističnega časopisa Freie Bühne – poimenovano po istoimenskem gledališču).

V tem času so nastala njegova dela: novela Železniški čuvaj in drami Pred sončnim vzhodom ter Tkalci, ki ju je s pomočjo Otta Brahmsa, direktorja berlinskega gledališča Freie Bühne, tudi premierno uprizoril.

Leta 1910 je izšel njegov prvi roman Kristusov norec: Emanuel Quint. Dve leti kasneje mu je sledil roman Atlantis, po katerem so leta 1913 posneli tudi film.

Za svoje delo je prejel več nagrad za književnost – trikrat avstrijsko literarno nagrado za književnost Grillparzerjevo nagrado, leta 1912 je za svoje ustvarjanje, predvsem na področju dramatike, prejel Nobelovo nagrado za književnost. Leta 1905 je prejel častni doktorat Worcerster Collega v Oxfordu, leta 1909 pa še častni doktorat na Univerze v Leipzigu…

Drama Rose Bernd je bila premierno uprizorjena leta 1903 v gledališču Deutsches Theater Berlin. Leta 1919 so po tej drami posneli nemi črno-beli film, 1957 zvočni in barvni film, leta 1998 pa še TV-dramo.

Hauptmanna je za dramo o Rose Bernd navdihnila resnična zgodba o petindvajsetletni detomorilki Hedwig Otte. Rose je mlado dekle, razpeta je med svojimi željami in pričakovanji drugih ljudi. Že več kot tri leta odlaga poroko z Augustom Keilom. Njen oče si silno želi, da bi se poročila z njim, saj bi se lahko preselila k njemu in njuni materialni problemi bi bili rešeni. Poročeni Flamm flirta z Rose, izgovarja se na bolehno ženo na invalidskem vozičku. Rose se zaljubi vanj. Streckmann, ki pride mimo, ji namigne, da ve, kaj se je dogajalo med njo in Flammom. Izkaže se, da je Rose noseča, zato se odloči poročiti z Augustom, čeprav otrok ni njegov. Niz nesrečnih dogodkov in hudobija zavistnežev pripeljeta Rose do detomora.

Drama Rose Bernd je zgodba mlade ženske, ujete v tradicionalno in zaprto okolje, ki zaradi svojih nekonvencionalnih, za družbo nesprejemljivih dejanj pade v nemilost okolice, je pretresljiv prikaz propada mlade ženske, ki si od življenja želi več, kot ji nameni družba, v katero je vpeta.

Više informacija: www.slg-ce.si

260 dana – 23rd of June 2017 in 21:00

June 8th, 2017 // Performances 2017

Marijan Gubina
drama

Redatelj: Dražen Ferenčina
Dramatizacija i dramaturgija: Ana Prolić
Scenografi: Deni i Martino Šesnić
Kostimografkinja: Saša Došen Lešnjaković
Glazba: Mate Matišić
Suradnik za scenski pokret: Alen Čelić
Oblikovanje svjetla: Deni Šesnić
Oblikovanje videa: Martino Šesnić

ULOGE
MARIJAN: Aljoša Čepl

OSTALE ULOGE
Vjekoslav Janković
Tatjana Bertok Zupković
Matea Grabić
Ivan Ćaćić
Zorislav Štark
Neven-Lucian Davidović

Svi s nama uvijek sjede za stolom. I lome kruh, ispijaju vino. Čak i ako nismo krojači vlastite (ne)sreće. Jer i prijatelji (susjedi) preko noći (kako se već kaže) igrom „viših“ ideologijskih instanci ovčje runo zamijene vučjom kožom, počnu mrziti sve ono zbog čega nekoć su nas voljeli.

Predstava „260 dana“ proizašla iz istoimene knjige sjećanja Marijana Gubine kroz iskustvo desetogodišnjaka prikazuje baš taj kafkijanski preobražaj susjeda u gnjevne tamničare i mučitelje, govori o Golgoti obitelji koja na najmučnije, najšokantnije načine kolektivno (a opet kroz oči djeteta) spoznaje najmračnije zakutke tako ljudske prirode.

I premda govori o nedavnim užasima „uprizorenim“ na daljskome toponimu, ovo nipošto nije zloguka predstava koja ljudima u svijest vraća mržnju ili želju za osvetom. Upravo suprotno, sukladno porivima Marijana Gubine, ona poziva na oprost, snošljivost, miran i spokojan suživot na Zemlji koju ljudi tako često, prečesto pretvaraju u Pakao.

Ivana Šojat – Kuči

Više informacija: www.hnk-osijek.hr