Platon: Sokratov zagovor – 05.07.2016. u 21:00

10.06.2016 // Predstave 2016

Sokrat 2.slika
Glumac: Aleš Valič

Režija: Zvone Šedlabauer

Zakaj bi nas danes morala vznemirjati Sokratova zgodba? Zgodba o smrti nekega družbeno neprilagojenega starca, ki je umrl več kot tri stoletja, preden se je začelo naše štetje. Umrl na prvi pogled zaradi trme, v glavnem pa zato, ker so tako hoteli drugi in ker je tako navsezadnje hotel tudi sam.

Pred približno štirindvajsetimi stoletji je Periklej v Atenah uvedel plačilo svobodnjakom za sodelovanje v atenski skupščini in v poroti na sodišču. In koristoljubje je začelo voditi mišljenje ljudi in njihove odločitve. Javna morala in etično ravnanje je postalo ogroženo. Očitne korupcije, ki je bila vsem na očeh, niso preganjali. Postala je samoumevna. Prišlo je do kupovanja političnih glasov, nasprotnike pa so postavljali pred sodišče in jih pošiljali v smrt. Demokracija je tako razvijala svoje senčne plati, ker je postajala avtoriteta zakonov vse bolj šibka.

Med političnimi voditelji in filozofi je bil sklenjen tihi pakt o nevmešavanju. Tudi med gledališčem in družbo. V tak čas je s svojim ravnanjem posegel Sokrat. Je s svojim ravnanjem razvijal ali rušil demokracijo?

Mislil je s svojo glavo. In kakor je mislil, je tudi ravnal, do konca zavezan svojemu življenju, ki je potekalo v skladu z etiko in – še bolj nenavadno- v skladu z zakoni.

Sokratov zagovor poteka na sodišču, v ječi, v njegovih spominih, v sanjah. Na nivoju zavednega in nezavednega. Poteka v filozofovem nemiru, ki izhaja iz želje, da bi sebi in drugim pojasnil razloge za svoja dejanja. Za popolno in dokončno upoštevanje najvišjega imperativa človekove duše: upoštevanja etike in zakonov, ki naj bi bili to, kar več niso (bili).

In danes?

Zakaj bi nas morala njegova zgodba zanimati in vznemirjati danes?

Komentari su zatvoreni