Arhiva za Kolovoz, 2020

Glasačka tabela 2020.

27.08.2020 // news, Top news

Konačni rezultati glasanja.

21° medunarodni festival komornog teatra

Zlatni lav Umag 2020.

Predstave u konkurenciji za GRAND- PRIX festivala (scena gradskog kazališta): GLASAČKA TABELA:

DAN

SATI

TEATAR

PREDSTAVA

GLASOVI PUBLIKE

Nedjelja
30.08.
21:00
Umag
HRT DRAMSKI PROGRAM HRVATSKOGA RADIJA
BIZANTSKA SOAP OPERA
4,638
Nedjelja
30.08.
21:00
Umag
HRT DRAMSKI PROGRAM HRVATSKOGA RADIJA
SESTRICA S JEZERA
4,591
Ponedjeljak
31.08.
21:00
Umag
RTV RADIO SLOVENIJA SLOVENIJA – DRAMSKI PROGRAM
BILO BI TREBA PELJATI PSA NA SPREHOD
4,842
Ponedjeljak
31.08.
21:00
Umag
RTV RADIO SLOVENIJA SLOVENIJA – DRAMSKI PROGRAM
STVARI KOJIH TREBA NAREDITI PRED SMRTJO
4,588
Utorak
01.09.
21:00
Umag
HRT DRAMSKI PROGRAM HRVATSKOGA RADIJA
OBOŽAVATELJICA
4,948
Utorak
01.09.
21:00
Umag
HRT DRAMSKI PROGRAM HRVATSKOGA RADIJA
DOBRO JE DOK UMIREMO PO REDU
4,555
Srijeda
02.09.
21:00
Umag
RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA – Slovenska produkcija
PUROSA BELLEZZA / STRAŠNA LJEPOTA
4,540
Srijeda
02.09.
21:00
Umag
RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA
POVRATAK UJAKA BEKIJA
4,837
Četvrtak
03.09.
21:00
Umag
HRT DRAMSKI PROGRAM HRVATSKOGA RADIJA
MALA MOSKVA
3,361
Četvrtak
03.09.
21:00
Umag
KOPRODUKCIJA: 3. PROGRAM RADIA SLOVENIJA – PROGRAM ARS, DRUŠTVO CELINKA, ŠKUC GLEDALIŠČE. U SODJELOVANJU SA: CONA, UMJETNIČKA KOLONIJA NIDA – AKADEMIJA UMJETNOSTI U VILNI
IDEN
4,028
Petak
04.09.
21:00
Umag
RTV RADIO SLOVENIJA SLOVENIJA – DRAMSKI PROGRAM
DOBR’ JE
3,950

HRT dramski program hrvatskoga radija

10.08.2020 // news, Top news

HRT_znak_bijelo

Davne 1926. godine raspisan je prvi natječaj za radio dramu, a potom je 07. travnja 1927. na Radio Zagrebu emitirana prva hrvatska radio drama Vatra Ive Šrepela. Premda se od toga datuma radiodrama kontinuirano emitira na Radio Zagrebu s većim i manjim uzletima ovisno o povijesnom trenutku, Dramski program kao programska cjelina HR-a osnovan je tek 1964. godine, a od 1965. do 1971. godine vodio ga je doktor Branko Hećimović. Upravo te, šezdesete godine smatraju se zlatnim godinama hrvatske radio drame, a okupljaju autore višestruko nagrađivanih radiodrama: Z. Bajsić, V. Kuzmanović, I. Ivanac, I. Slamnig, S. Novak, I . Vrkljan, A. Šoljan, P. Šegedin i dr.

Djelom Zbogom Z. Bajsića (1968.) počelo je tzv. dokumentarističko razdoblje Dramskog programa. Međunarodnu vrijednost hrvatske radiodrame potvrdio je Z. Bajsić radiodramom Mekana proljetna zemlja, izvedenoj 1959. na BBC-u. Uslijedilie su brojne izvedbe i niz prijevoda hrvatskih radiodrama na brojne jezike. Primjerice radiodrama Čovjek koji je spasio Nizozemsku A. Šoljana prevedena je na 14 jezika , a u inozemne antoogije ušli su mnogobrojni hrvatski autori . Upravo je radiodrama Ćovjek koji je spasio Nizozemsku A.Šoljana u režiji Z. Bajsića osvojila 1985. godine u Berlinu nagradu Prix Futura.

Posljednjih desetljeća Dramski program HR-a bilježi ponovno značajan uzlet što potvrđuje prestižnim nagradama na međunarodnim festivalima osvajajući Grand Prix Italija, Prix Nova, Prix Ex Aequo te BBC Audio Drama Awards.

Godine 1996. Dramski program je pokrenuo i Međunarodni festival igrane i dokumentarne radio drame Prix Marulić – Starim tekstovima u pohode u Hvaru kao jedinstven ambijentalni festival.

Program godišnje proizvodi oko 150 premijera za emisije Radio igra, Radio roman, Dokumentarna radio drama, Radio scena, Radio drama, Radio atelje, Radioigra za djecu i mlade, Kutić poezije, Male forme, KriK, Skitnje u zvuku, Slika od zvuka, Ars Acustica i Portret umjetnika u drami.

Intimni dialog z nevidnim

10.08.2020 // news, Top news

logo ars

Radijska igra…najbolj množično in najbolj dostopno gledališče…zvočni laboratorij kjer se preiskušajo meje samega medija, ljudi in strojev in kjer se ustvarja ena od programskih kakovostnih norm … intimni dialog z nevidnim… Lahko je raziskovalka, kritična opazovalka, ubežnica, upornica, sanjalka, intimna sporočevalka in očarljiva zapeljivka. Zatočišče pred nasilnim zvočnim preglaševanjem, široko razprta zibelka sodobnega jezika in njegovih najvplivnejših, paraverbalnih učinkov. A položaj radijske igre je prav zato že v osnovi protisloven: umeščena je v medij, kjer prevladujejo informacija, promocija, razvedrilo, politična publiciteta.

Dva povsem različna delovna ritma, dva vsaj na videz različna profesionalna pristopa in domnevno dve – kot pogosto nakazuje prevladujoče vzdušje tudi znotraj medijske hiše – diametralno nasprotni stopnji nujnosti, »resnosti« in uporabnosti končnih izdelkov; enih z dnevno in drugih z veliko daljšo produkcijsko in programsko frekvenco, enih – »resničnih« in drugih – fiktivnih, enih razmeroma cenenih in drugih razmeroma dragih in – enih za široke množice, drugih pa za peščico poslušalcev. Kot da se soočata koristno delo in igra ali – množični konsenz in samotno iskanje. In še največji »greh« radijske igre v mediju: s svojo domišljijsko in večplastno govorico se izmika kontroli, dovoljeno ji je med vrsticami spregovoriti tudi o sicer zamolčanem.

Prve slovenske radijske igre so nastale zdaj že pred več kot 90 leti in doživele zlasti po 2. svetovni vojni intenziven razvoj v /edino/ izvirno umetnostno govorno radijsko zvrst. Njen naravni domicil je na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS, dota Uredništva igranega programa pa raznolika in bogata: v arhivu je shranjenih več kot 4000 radijskih iger – v njih pa na posnetkih vzporedni domišljijski svetovi 6 desetletij, ki s 300 ponovitvami in z 20 do 30 premierami letno na dveh radijskih programih 6 dni v tednu vstopajo v programski tok, v drobcih in izjemoma tudi v celoti na splet, občasno na javna prizorišča in redno na osrednje mednarodne festivale. Slednji so odlična priložnost za enakovredno komunikacijo s svetom, da spregovorimo o nas, da prispevamo k raznovrstnosti tem, občutij, estetik. Seveda so za ustvarjalce in za radio pomembne tudi nagrade – Radio Slovenija se že ponaša z več najvišjimi priznanji za radijsko igro; vrednost mednarodnih priznanj je izjemna, saj se lahko radijska igra, odkar je usahnil jugoslovanskih festival na Ohridu, preverja le v evropski in svetovni konkurenci največjih nacionalnih radijskih hiš, potem ko se prebije skozi notranji in festivalski predizbor. Še posebej pa je razveseljivo, da se na festivalih odmevno vrstijo nova dela po scenarijih slovenskih avtorjev in prav vsi aktivni umetniški sodelavci Igranega programa. Vendar: radijska igra obstaja samo, kadar je predvajana po radiu, sicer je le mrtev analogni ali digitalni zapis…konzerva. Tako je tudi na festivalih – iztrgana je iz programskega toka, iz svoje neposredne soseščine in zato je še posebej dobrodošla zamisel festivala Zlatni lav 2020, da festivalske igre predvaja tudi na radiu.

Gabrijela Lučka Gruden