Nočni portir – 05.07.2014. u 21:00

04.06.2014 // Predstave 2014

foto-DamjanNočni portir
po motivih filma Il portiere di notte, besedilih Liliane Cavani, Barbare Alberti, Amadea V. Paganija, Itala Moscatija, in citatih iz Kvarteta Heinerja Mülleruja adaptirala Nona Ciobanu

Erotična drama

Režija Nona Ciobanu

Premiera
10. januarja 2014
na Malem odru SNG Maribor

Prevajalka priredbe Tina Mahkota
Scenografa Nona Ciobanu, Peter Košir
Kostumografinja, oblikovalka svetlobe,
izbor glasbe Nona Ciobanu
Oblikovalec videa in animacije Peter Košir
Fotograf za video Matjaž Vencelj
Lektor Janez Bostič
Oblikovalka maske Mirjana Djordjević

Igrata
Lucia Nataša Matjašec Rošker
Max Peter Boštjančič

Italijanska režiserka Liliana Cavani je leta 1974 posnela kontroverzni film Il portiere di notte, v katerem se po trinajstih letih v Hotelu Opera na Dunaju naključno srečata vojni zločinec, »ex-Sturmbannführer« Max, in bivša taboriščnica Lucia, žena slavnega dirigenta. Dunajska zgodba bi bila verjetno povsem drugačna, če rabelj in njegova žrtev ne bi v času nacizma vzpostavila neke vrste mazohistične odvisnosti. Kako je to mogoče? Cavanijeva pojasnjuje, da je človeška narava veliko bolj kompleksna od domišljije, zato »ljubezenska zgodba« med gospodarjem in sužnjem ni nemogoča. Zakaj je Lucia pripravljena za »nacistično svinjo« razdreti zakon z možem in zakaj je Max, ki hoče na vsak način ubežati roki pravice, za ponovno združitev z njo pripravljen prostovoljno stopiti pred strelski zid? Lucia s svojo »dunajsko« odločitvijo pokaže, da ni svetnica, da se je v labirintu oz. laboratoriju teme, strahu in groze iz angelskega dekleta prelevila v žensko, ki pozna peklensko privlačnost temnih ulic, kjer nezavedne želje kričijo po realizaciji, materializaciji. Porušeno ravnovesje, kjer črno ni več črno in belo ni ostalo belo, gledalca postavlja v nelagodno navzočnost. Dokler so mučitelji »bad guyi« in žrtve »junaki«, s studom gledamo rablje in z empatijo na žrtve, a ko se meje zabrišejo, ko tudi junaki prestopijo polja moralnih in etično neoporečnih klasifikacij, se nenadoma spodmaknejo trdna tla pod nogami. Max in Lucia sporazumno odigrata »predstavo« v gledališču krutosti.
Značilnost njunega odnosa je, da govorita malo ali nič – njuna skupna izkušnja iz preteklosti govori namesto njiju. Sporazumevata se s pogledi in z gestami.
Režiserka in prirejevalka mariborske postavitve je priznana romunska vsestranska gledališčnica Nona Ciobanu.

Komentari su zatvoreni