Intimni dialog z nevidnim

10.08.2020 // news, Top news

logo ars

Radijska igra…najbolj množično in najbolj dostopno gledališče…zvočni laboratorij kjer se preiskušajo meje samega medija, ljudi in strojev in kjer se ustvarja ena od programskih kakovostnih norm … intimni dialog z nevidnim… Lahko je raziskovalka, kritična opazovalka, ubežnica, upornica, sanjalka, intimna sporočevalka in očarljiva zapeljivka. Zatočišče pred nasilnim zvočnim preglaševanjem, široko razprta zibelka sodobnega jezika in njegovih najvplivnejših, paraverbalnih učinkov. A položaj radijske igre je prav zato že v osnovi protisloven: umeščena je v medij, kjer prevladujejo informacija, promocija, razvedrilo, politična publiciteta.

Dva povsem različna delovna ritma, dva vsaj na videz različna profesionalna pristopa in domnevno dve – kot pogosto nakazuje prevladujoče vzdušje tudi znotraj medijske hiše – diametralno nasprotni stopnji nujnosti, »resnosti« in uporabnosti končnih izdelkov; enih z dnevno in drugih z veliko daljšo produkcijsko in programsko frekvenco, enih – »resničnih« in drugih – fiktivnih, enih razmeroma cenenih in drugih razmeroma dragih in – enih za široke množice, drugih pa za peščico poslušalcev. Kot da se soočata koristno delo in igra ali – množični konsenz in samotno iskanje. In še največji »greh« radijske igre v mediju: s svojo domišljijsko in večplastno govorico se izmika kontroli, dovoljeno ji je med vrsticami spregovoriti tudi o sicer zamolčanem.

Prve slovenske radijske igre so nastale zdaj že pred več kot 90 leti in doživele zlasti po 2. svetovni vojni intenziven razvoj v /edino/ izvirno umetnostno govorno radijsko zvrst. Njen naravni domicil je na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS, dota Uredništva igranega programa pa raznolika in bogata: v arhivu je shranjenih več kot 4000 radijskih iger – v njih pa na posnetkih vzporedni domišljijski svetovi 6 desetletij, ki s 300 ponovitvami in z 20 do 30 premierami letno na dveh radijskih programih 6 dni v tednu vstopajo v programski tok, v drobcih in izjemoma tudi v celoti na splet, občasno na javna prizorišča in redno na osrednje mednarodne festivale. Slednji so odlična priložnost za enakovredno komunikacijo s svetom, da spregovorimo o nas, da prispevamo k raznovrstnosti tem, občutij, estetik. Seveda so za ustvarjalce in za radio pomembne tudi nagrade – Radio Slovenija se že ponaša z več najvišjimi priznanji za radijsko igro; vrednost mednarodnih priznanj je izjemna, saj se lahko radijska igra, odkar je usahnil jugoslovanskih festival na Ohridu, preverja le v evropski in svetovni konkurenci največjih nacionalnih radijskih hiš, potem ko se prebije skozi notranji in festivalski predizbor. Še posebej pa je razveseljivo, da se na festivalih odmevno vrstijo nova dela po scenarijih slovenskih avtorjev in prav vsi aktivni umetniški sodelavci Igranega programa. Vendar: radijska igra obstaja samo, kadar je predvajana po radiu, sicer je le mrtev analogni ali digitalni zapis…konzerva. Tako je tudi na festivalih – iztrgana je iz programskega toka, iz svoje neposredne soseščine in zato je še posebej dobrodošla zamisel festivala Zlatni lav 2020, da festivalske igre predvaja tudi na radiu.

Gabrijela Lučka Gruden

Komentari su zatvoreni