08.06.2017 // Predstave 2017
Gerhart Hauptmann
Rose Bernd
Režiserka: Mateja Koležnik
Dramaturginja: Nika Leskovšek
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Alan Hranitelj
Glasbeni opremljevalec in korepetitor: Simon Dvoršak
Koreografinja: Magdalena Reiter
Lektor: Jože Volk
Igralci
Bernd: Bojan Umek, Branko Završan
Rose Bernd: Liza Marija Grašič
Christoph Flamm: Andrej Murenc
La signora Flamm: Pia Zemljič, Lučka Počkaj
Arthur Streckmann: Igor Žužek
August Keil: Aljoša Koltak
Martin: David Čeh
Delavci pri Flammu: Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Igor Sancin, Damjan M. Trbovc
Nemški pisatelj in dramatik Gerhart Hauptmann (1862–1946) velja za najpomembnejšega ustvarjalca nemškega naturalizma. Že v šoli se je soočil s strogostjo profesorjev in njihovim razlikovanjem med višjim (plemiškim) ter socialno nižjim slojem učencev. Odpor do šole in pogoste bolezni so pripomogli k temu, da je moral ponavljati prvi letnik. Kmalu je zbolel za pljučnico, ki ga je spremljala vse življenje. Študiral je kiparstvo, filozofijo in zgodovino književnosti ter risarstvo. Bolj kot študiju pa se je posvečal gledališču. V Berlinu je stopil v stik z naturalističnim knjižnim društvom Durch, katerega člana sta bila tudi Karl Bleibtreu (soustanovitelj berlinskega gledališča Deutsche Bühne) in Wilhelm Bölsche (urednik naturalističnega časopisa Freie Bühne – poimenovano po istoimenskem gledališču).
V tem času so nastala njegova dela: novela Železniški čuvaj in drami Pred sončnim vzhodom ter Tkalci, ki ju je s pomočjo Otta Brahmsa, direktorja berlinskega gledališča Freie Bühne, tudi premierno uprizoril.
Leta 1910 je izšel njegov prvi roman Kristusov norec: Emanuel Quint. Dve leti kasneje mu je sledil roman Atlantis, po katerem so leta 1913 posneli tudi film.
Za svoje delo je prejel več nagrad za književnost – trikrat avstrijsko literarno nagrado za književnost Grillparzerjevo nagrado, leta 1912 je za svoje ustvarjanje, predvsem na področju dramatike, prejel Nobelovo nagrado za književnost. Leta 1905 je prejel častni doktorat Worcerster Collega v Oxfordu, leta 1909 pa še častni doktorat na Univerze v Leipzigu…
Drama Rose Bernd je bila premierno uprizorjena leta 1903 v gledališču Deutsches Theater Berlin. Leta 1919 so po tej drami posneli nemi črno-beli film, 1957 zvočni in barvni film, leta 1998 pa še TV-dramo.
Hauptmanna je za dramo o Rose Bernd navdihnila resnična zgodba o petindvajsetletni detomorilki Hedwig Otte. Rose je mlado dekle, razpeta je med svojimi željami in pričakovanji drugih ljudi. Že več kot tri leta odlaga poroko z Augustom Keilom. Njen oče si silno želi, da bi se poročila z njim, saj bi se lahko preselila k njemu in njuni materialni problemi bi bili rešeni. Poročeni Flamm flirta z Rose, izgovarja se na bolehno ženo na invalidskem vozičku. Rose se zaljubi vanj. Streckmann, ki pride mimo, ji namigne, da ve, kaj se je dogajalo med njo in Flammom. Izkaže se, da je Rose noseča, zato se odloči poročiti z Augustom, čeprav otrok ni njegov. Niz nesrečnih dogodkov in hudobija zavistnežev pripeljeta Rose do detomora.
Drama Rose Bernd je zgodba mlade ženske, ujete v tradicionalno in zaprto okolje, ki zaradi svojih nekonvencionalnih, za družbo nesprejemljivih dejanj pade v nemilost okolice, je pretresljiv prikaz propada mlade ženske, ki si od življenja želi več, kot ji nameni družba, v katero je vpeta.
Više informacija: www.slg-ce.si
Damir Zlatar Frey: Stanzia Grande
